Mešani pevski zbor ˝Ivan Kokošar˝
Grahovo - Koritnica
Vsak del narave si poje svojo pesem.
Le pravilno jim moraš prisluhniti in že si sredi čudovitih zvokov,
ki te pomirjajo in hkrati vzbujajo v tebi neko potrebo, da bi zapel,
se ji s svojim glasom pridružil, se z njo spojil ...
Vojko Lesjak
Nekaj besed o zboru
S petjem je najprej pričela moška osmerica davnega leta 1982. Ob 15. obletnici zbora se je število skoraj podvojilo (14 mož in fantov). Sčasoma se je nekaj pevcev zamenjalo, nekateri so zapustili pevske odre, zato so jim na pomoč priskočili ženski glasovi. MoPZ se je tako združil s cerkvenim pevskim zborom. Danes naša četica šteje 23 članov, katero z vso vesnosto in zagnanostjo umetniško vodi zborovodja Marjan Obid. Smo pestra druščina 15 pevk in 8 pevcev kar treh generacij doma iz Koritnice, Grahovega in okoliških vasi. Druži nas predvsem veselje in želja po petju in druženju. Programska usmeritev ni posebej izražena, prilagajamo se danim možnostim in potrebam. Tako se v naših zborovskih mapah najdejo od veselih do žalostnih pesmi, poskočnih, ljudskih, raznih priredb, tuje skladbe, popevke, ...
Že od vsega začetka se udeležujemo različnih proslav in kulturnih prireditev v domačem kraju. Kar nekaj je dogodkov na katerih sodelujemo prav vsako leto. Zapojemo na primer pri koritu ˝na sred´vasi˝ na Koritnici v spomin na konec II. svetovne vojne (skupni projekt pevskih zborov Primorske), na tradicionalnem srečanju krajanov ˝Na svoji zemlji - danes˝, komemoracijah ob dnevu spomina na mrtve, božičnih koncertih, poslušajo nas na občinskih pripreditvah, od leta 1984 nastopamo na reviji Primorska poje, ... V dvorani na Grahovem ob Bači letno organiziramo dva do tri koncerte, na katerih k sodelovanju povabimo tudi gostujoče zbore. Leta 2007 smo praznovali 25. jubilej pevskega zbora, na katerem je precej naših pevcev prejelo bronasto, srebrno oziroma zlato Gallusovo značko.
Foto: Jaka Ortar
Naš glas ne odmeva le na Grahovem in Koritnici, gostujemo še drugod po Baški grapi, na Tolminskem, Kobariškem, Bovškem. Prepevali smo tudi Gorenjcem, Štajercem, Dolenjcem, Korošcem, kar nekajkrat smo se predstavili s samostojnimi koncerti. Petje nas popelje celo dlje, v Zamejsko Slovenijo od Benečije do Rezije in Trbiža. Slovenska pesem je bila leta 2005 slišana celo zdomcem v Berlinu. Zelo radi se skupaj kam odpravimo na izlet, tako po Sloveniji kot v tujino. Obiskali smo Dunaj, Koroško, Belo krajino, Ptuj, ...
Foto: Lojze Kavčič
Foto: Lojze Kavčič
Želimo si, da bi se nam pridružilo več mladih glasov, ki bi se z nami veselili ob skupnem druženju ter ljubezni do glasbe in petja.
Rad/a poješ? Pridruži se nam! Vaje imamo vsako soboto ob 19.30 v župnišču na Grahovem.
Vsaka resnično prava pesem ima svoje srce.
Srce je simbol ljubezni.
In ljubezen je večna.
Je večna tudi pesem?
Stanko Šorli
IVAN KOKOŠAR - duhovnik in skladatelj (13.4.1860 - 16.5.1923)
Ivan Kokošar je bil rojen leta 1860 v Hudajužni. Z glasbo je bil povezan že od mladih nog, prva tovrstna znanja mu je približal Mihael Komel, oče skladatelja Emila Komela. Širši vpogled v svet glasbe mu je dal skladatelj Danilo Fajgelj. Kasneje je svoje znanje dopolnjeval v številnih kontaktih s takrat živečimi skladatelji: Ivanom Laharnarjem in Vinkom Vodopivcem. Poleg študiranja glesbene teorije, harmonije in kontrapunkta se je v goriškem semenišču izšolal za duhovnika. Služboval je v različnih krajih Primorske: sprva kot kaplan v Cerknem, kjer je ustanovil pevski zbor in poučeval petje. Nato kot župnik v Šebreljah, potem kot profesor petja v goriškem semenišču do upokojitve 1914 leta. Nastopil je še zadnjo službo vikarja na Grahovem ob Bači, kjer je leta 1923 umrl in je tam tudi pokopan.
˝DRAGOCEN RUBIN V ZLATEM OKOVU
JE UBRANA GLAZBA.
SMARAGD V ZLATEM PRSTANU JE PEVSKI ZBOR.˝
Napis z nagrobnika skladatelja Ivana Kokošarja
Kokošar je bil v glasbenem oziru najbolj poznan predvsem kot zbiralec ljudskega blaga in prirejevalec ljudskih pesmi - nekaj jih je izšlo leta 1924 v zbirki Emila Adamiča. Napisal je tudi ogromno sakralnih skladb, te je objavljal predvsem v notni prilogi revije Cerkveni glasbenik, kjer so v letih 1882 - 1893 izšli štirje zvezki njegovih skladb. Sestavil je učbenik Najkrajši prehod in kadence, namenjem predvsem cerkvenim organistom. Dve didaktični zbirki: Otroške pesmi - zabavišče slovenskim otrokom in Zapojmo - preprosti napevi za šolo. Od 1890 do 1893 je objavljal teoretske članke o cerkveni glasbi in umetnosti v reviji Rimski katolik. Leta 1892 sestavi učbenik Pevska šola - okrajšan trud. Njegovo največje samostojno delo (izšlo po njegovi smrti 1927) je prav gotovo Requiem Aeternam (maša za rajne), napisana za enoglasno petje z orgelsko spremljavo. To je nekakšen njegov labodji spev, tehnično in izrazno eno najboljših Kokošarjevih del.
Ponosni smo na našega rojaka, ki se je s svojem delom vsekakor predstavil kot odličen zbiratelj, pedagog in skladatelj.
Sem pevec in peti je vse mi na sveti. Zakaj bi ne zapel?
Četudi mi delo je čelo ogrelo,
vse trude premagam in pesmice zlagam.
Zakaj bi ne pel? Zakaj?
Je delo končano in vse že zaspano,
Nazadnje še eno zapojemo pošteno.
Zakaj bi ne pel? Zakaj? Zakaj?
Josip Hašnik
Kdo smo?
Sopran:
- Danijela Bizjak
- Jožica Brovč
- Julijana Červ
- Lilijana Gatej
- Katja Torkar
- Kati Grželj Šorli
Alt:
- Helena Bizjak
- Ksenija Brišar
- Alenka Kokošar
- Tanja Mrak
- Marija Ortar
- Jerneja Šorli
Tenor:
- Vojko Lesjak
- Rajko Mrak
- Toni Obid
- Dejan Žabar
Bas:
- Ivan Božič
- Zdravko Brovč
- Bogdan Brišar
- Gregor Torkar
- Stanko Šorli
Zborovodja:
- Marjan Obid
Elektronski naslov: kd.mepz.ivan.kokosar@drustva.zkd-tolmin.si
Forum: www.mepzivankokosar.mojforum.si